MOLITEV K BOGU PLIME IN OSEKE
Dragi Gospod, danes premišljujem o besedah Vincenta van Gogha:
»Res obstajata plima in oseka, toda morje ostaja morje.«
Ti si morje. Čeprav doživljam veliko vzponov in padcev v svojem čustvovanju in dostikrat čutim velike premike in spremembe v svojem notranjem življenju, ti ostajaš isti.
Tvoja nespremenljivost ni nespremenljivost skale, ampak istost zvestega ljubitelja. Iz tvoje ljubezni sem zaživel, tvoja ljubezen me vzdržuje in k svoji ljubezni me neprestano kličeš. So dnevi žalosti in dnevi veselja, so občutki krivde in občutki hvaležnosti; so trenutki neuspeha in trenutki uspeha, toda vse objema tvoja neomajna ljubezen. Edina resnična skušnjava je, da bi dvomil o tvoji ljubezni, da bi mislil o sebi, da sem zunaj dosega tvoje ljubezni, da bi se odmaknil od zdravilnega sevanja tvoje ljubezni. To storiti bi pomenilo zdrsniti v temino obupa.
O, Gospod, morje ljubezni in morje dobrote, naj se ne bojim preveč nevihte in viharjev vsakdanjega življenja. Pomagaj mi spoznati, da obstajata plima in oseka, da pa morje ostaja morje. Amen.
Komentarji