Včasih res ne vem, zakaj toliko filozofije o ljubezni.

Za ljubezen vendar ni napisanega pravila in ne teorije. Ljubezen se pač zgodi. Takrat ko se zgodi, padeš notri. Ko pa si enkrat notri, se ti šele začne dogajati :)

Vse tisto lepo, kar se tam v zunanjem realnem svetu brez ljubezni ne dogaja. Vsi živčki trepetajo, polnijo se sanje ter tako naprej. In ti končno, končno živiš!

Kakšen čudež je ljubezen. Vse dokler traja….

Če se nekega dne njen lep začetek preobrne v težek konec, si na drugi skrajnosti življenja! Uf bi se najraje spravil stran. Kaj mi tega vsega treba?!
Iz srečne metuljčice postaneš majhna žalost, ki ne najde ne svojega pristane in ne svojega živjenja.

Takrat spoznaš drugo plat ljubezni. Od tod naprej vsa filozofija o ljubezni in o tem, da drugič bo pa res drugače.

Znova pride drugič… In kje smo vsi?
Ja not smo padli ♥

Želim vam lepe sanje.

Nastja Klevže

pismo_o_ljubezni-1