»Stres ni stanje, ko te strese, niti ni samo stanje preobremenjenosti ali izčrpanosti, kot ga dojemajo nekatere stroke. Stres je zapletena biološka reakcija, ki zajame celo telo in jo imenujemo stresna reakcija.
To je odziv našega uma, živčnega sistema in hormonov na izziv v okolju (napetosti in spori v okolju, napad psa, mraz, časovna stiska, telefoni, zastoj na cesti, čakanje v vrsti, kemikalije, hrup) ali na izziv v naši notranjosti (na primer lakota, bolezen, mraz).
Stresna reakcija – spopad ali umik – nas pripravi na odziv na zunanji izziv. To je primitivna reakcija, ki je značilna za vse sesalce in se je razvijala skozi milijone let z namenom obrambe in golega preživetja.
Stresna reakcija je posledica hitre vzdraženosti simpatičnih živcev in izplavljanja stresnih hormonov, predvsem adrenalina, noradrenalina in kortizola. Kaže se z napetostjo mišic, psihično napetostjo, odločnostjo, napadalnostjo, strahom, razširjenimi zenicami, suhimi usti, rdečico ali bledico kože, hladnimi okončinami, naježitvijo kože, hladnim potom, pospešenim dihanjem, pospešenim srčnim utripom in močnimi utripi, porastom arterijskega tlaka ali neješčnostjo.
Večino simptomov lahko opazimo že na zunaj, nekatere lahko čutimo sami (razbijanje srca), mnoge lahko sami izmerimo (porast srčnega utripa, arterijskega tlaka, frekvence dihanja), mnoge lahko izmerimo v laboratoriju (na primer zvišanje vrednosti glukoze, maščob, adrenalina in kortizola v krvi, kortizola v slini, čezmerna nagnjenost k strjevanju krvi, itd.).«
»Stresu se v vsakdanjem življenju ni mogoče izogniti. Stres je del življenja in življenje je stres. Pozitivni stres ali eustress je kratkotrajni stres zmerne intenzitete in omogoča prilagajanje človeka na okolje, na nove situacije, nove ljudi, spodbuja spopadanje s problemi, spodbuja kreativnost in dinamičnost.
Pozitivni stres pred nastopom, pred tekmo ali pred izpitom je tista potrebna vzdraženost in napetost uma in telesa, ki omogoča kvaliteten nastop. Pozitivni stres ponavadi predstavlja uspešen nastop in osebo ponese v nove boje in zmage. Tak stres ne pušča posledic. V primerih srčnega popuščanja ali šokovnega stanja vzdraženost stresnega sistema celo rešuje življenje.
Ponavljajoč, dolgotrajen in pretiran stres, ki ga oseba iz različnih vzrokov ne obvladuje, pa povzroča čezmerno delovanje stresnega sistema v možganih in stalno čezmerno aktivnost simpatičnih živcev in izločanje stresnih hormonov.
Posledica tega je stalna pripravljenost na spopad ali umik, razgradnja telesa in drugi škodljivi učinki na um in telo, kar slabo vpliva na počitek, spanje in ima nasploh škodljive učinke na zdravje. Črta med pozitivnim in negativnim stresom je včasih zelo tanka.
Pomemben je posameznikov odziv na stresogeni dejavnik (stressor). Primer: ni stres pes, ampak, kako se mi nanj odzovemo. Nekdo bo okamnel, drugi se bo z njim poigral.«
Prof. dr. Radovan Starc – avtor članka
Komentarji