Sej dela ljubezni in obiral boš njihove sadove. Opustiti eno samo delo ljubezni pomeni storiti smrtni greh.

***

Boš prenehal delovati? S tem tvoja duša ne bo dosegla svobode. Da bi človek dosegel Nirvano, mora priti do samospoznanja. Samospoznanje pa je otrok del, storjenih z ljubeznijo.

ljubezen

Dovoli duši, da prisluhne vsakemu kriku bolečine, tako kot lotos nudi svoje golo srce, pijoč jutranje sonce.

***

Ne dovoli žarkemu soncu osušiti niti najmanjše solze bolečine, preden je sam ne otreš z očesa trpečega.

***

Vsaki človeški solzi pusti, da ti še vroča pade na srce in ostane tam. Ne obriši je, vse dokler ne izgine bolečina, ki jo je ustvarila.

 

Te solze so, o človek usmiljenega srca, potoki, ki napajajo polja večnega sočutja.

***

Poglej množico duš. Glej, kako lebdijo nad razburkanim morjem človeškega življenja, kako izčrpane in zlomljenih kril krvavijo in kako druga za drugo padajo v nemirne valove. Divji valovi jih premetavajo sem ter tja, preganjajo jih nevihte, zahajajo v vrtince in prvi večji jih pogoltne.

***

Ko enkrat postaneš kakor zvezda stalnica na najvišjem nebu, mora to sijajno nebesno telo sijati iz največjih globin prostora za vsakogar, nikakor samo zase. Svetlobo mora dajati vsem in je od nikogar jemati.

***

Oh! Ko nekega dne postaneš kakor čist sneg v gorskih dolinah, hladen in neobčutljiv na dotik, topel in zaščitniški do semena, ki spi globoko v tvojih nedrih – takrat bo moral ta sneg sprejemati oster mraz ter nalete severnega vetra, varovati zemljo pred njunim ostrim, krutim zobom in paziti na obljubljeno žetev, ki bo nahranila lačne.